Problematika zimskega vzdrževanja javnih površin v strnjenih naseljih (Laški bilten št.: 65/2018)
Letošnja februar in marec sta bila še posebej radodarna s snegom, zato so bile še izrazitejše težave pri opravljanju zimske službe, ne samo v višje ležečih in težje dostopnih predelih, kjer se trudimo zagotoviti prevoznost do odhoda ljudi v službo in nam to v zelo veliki meri tudi uspeva, ampak tudi v strnjenih naseljih in mestnem jedru, kjer je pluženje in vzdrževanje ulic in pločnikov zaradi strnjenosti in utesnjenosti še toliko bolj oteženo. Še posebej ob večjih količinah snega, kot se je to dogajalo letošnjo zimo.
Praviloma so vsi objekti locirani ob ulicah, ki so že same po sebi zelo ozke. Parcele so do cest ograjene z ograjami, škarpami ali raznimi nasadi. Ko pade sneg, pa pade ista količina na »naše« ceste in na »njihovo« lastnino, ki je skrbno ograjena in negovana, ker je narava v tem primeru do vseh enako radodarna. Nekateri lastniki čistijo dovoze k svojim objektom, najraje na cestišče, ker se ob hiši nametan sneg predolgo tali, pa še grd in umazan je. Večina od njih ima očiščene dovoze, še preden »komunalci« drugič pridejo okrog in ponovno splužijo vso količino novozapadlega snega hkrati s tistim, ki je dodatno odvržen na cestišča. Nič hujšega! Seveda sneg po osnovnih fizikalnih zakonih pade tudi na že očiščene dovoze in privatne poti.
Isto se nam dogaja na pločnikih. Pri pluženju cest obstaja poleg prioritet glede pomembnosti cest tudi hierarhija in sicer, da se sneg iz cest višjega ranga v križišču ali odcepu napluži na odsek nižje rangirane ceste oziroma priključka, kar je povsem normalno povsod kjer se izvaja zimska služba v skladu s sprejetim planom zimske službe. Tako moramo na pločnikih ob magistralnih cestah odplužiti sneg, ki je bil nanje naplužen s ceste višje ranga in seveda se zopet zgodi, da ker ga ne morejo, predvsem pa ne smejo naplužiti nazaj na cestišče, del tega snega pade nazaj na že očiščen dovoz.
Priznavamo, da kdor dela, tudi greši. Predvsem, če se dela več dni ali celo tedne in to zaporedoma cele noči. Vendar pa v teh zgoraj opisanih specifičnih primerih, ko občani pišejo pisne pritožbe, slikajo odplužen sneg, ki je padel na njihove dovoze, kličejo na vse možne naslove in se hudujejo, da bi lahko delavci splužili drugače, »obrnili« plug v drugo smer - v škarpo, živo mejo ali celo k sosedu - samo k njim ne, prosimo naj, preden dvignejo slušalko ali napišejo pismo, razmislijo in podajo konstruktivno rešitev, kam in kako naj se odrine odpluženi sneg. Vse konstruktivne in predvsem izvedljive rešitve bomo z veseljem upoštevali in se še naprej trudili, da bomo v zimskem času po najboljših močeh pravočasno in ustrezno zagotavljali prevoznost in prehodnost cest, pločnikov in javnih površin.
Praviloma so vsi objekti locirani ob ulicah, ki so že same po sebi zelo ozke. Parcele so do cest ograjene z ograjami, škarpami ali raznimi nasadi. Ko pade sneg, pa pade ista količina na »naše« ceste in na »njihovo« lastnino, ki je skrbno ograjena in negovana, ker je narava v tem primeru do vseh enako radodarna. Nekateri lastniki čistijo dovoze k svojim objektom, najraje na cestišče, ker se ob hiši nametan sneg predolgo tali, pa še grd in umazan je. Večina od njih ima očiščene dovoze, še preden »komunalci« drugič pridejo okrog in ponovno splužijo vso količino novozapadlega snega hkrati s tistim, ki je dodatno odvržen na cestišča. Nič hujšega! Seveda sneg po osnovnih fizikalnih zakonih pade tudi na že očiščene dovoze in privatne poti.
Isto se nam dogaja na pločnikih. Pri pluženju cest obstaja poleg prioritet glede pomembnosti cest tudi hierarhija in sicer, da se sneg iz cest višjega ranga v križišču ali odcepu napluži na odsek nižje rangirane ceste oziroma priključka, kar je povsem normalno povsod kjer se izvaja zimska služba v skladu s sprejetim planom zimske službe. Tako moramo na pločnikih ob magistralnih cestah odplužiti sneg, ki je bil nanje naplužen s ceste višje ranga in seveda se zopet zgodi, da ker ga ne morejo, predvsem pa ne smejo naplužiti nazaj na cestišče, del tega snega pade nazaj na že očiščen dovoz.
Priznavamo, da kdor dela, tudi greši. Predvsem, če se dela več dni ali celo tedne in to zaporedoma cele noči. Vendar pa v teh zgoraj opisanih specifičnih primerih, ko občani pišejo pisne pritožbe, slikajo odplužen sneg, ki je padel na njihove dovoze, kličejo na vse možne naslove in se hudujejo, da bi lahko delavci splužili drugače, »obrnili« plug v drugo smer - v škarpo, živo mejo ali celo k sosedu - samo k njim ne, prosimo naj, preden dvignejo slušalko ali napišejo pismo, razmislijo in podajo konstruktivno rešitev, kam in kako naj se odrine odpluženi sneg. Vse konstruktivne in predvsem izvedljive rešitve bomo z veseljem upoštevali in se še naprej trudili, da bomo v zimskem času po najboljših močeh pravočasno in ustrezno zagotavljali prevoznost in prehodnost cest, pločnikov in javnih površin.
Marko Klinar