Zmanjševanje odpadkov (Laški bilten št.: 76/2020)
V Sloveniji je bilo v preteklem letu veliko pozornosti namenjene ponovni uporabi odpadkov, s poudarkom na treh vrstah odpadkov: kosovni odpadki, odpadni tekstil in odpadna oblačila ter odpadna embalaža. Preprečevanje nastajanja odpadkov je zagotovo najbolj zaželena oblika vedenja pri ravnanju z odpadki, saj je najboljši odpadek namreč tisti, ki ga ni. Obstajajo pa številni načini, kako lahko proizvedemo manj odpadkov, eden izmed bolj učinkovitih je tudi njihova ponovna uporaba.
Iz statističnih podatkov izhaja, da v Sloveniji ločeno zberemo le nekaj odstotkov od skupne količine uvoženega tekstila in oblačil, za glavni in pretežni delež pa sploh ne vemo kje je oziroma kam izginja. Problematični so tudi kosovni odpadki, saj med odpadki konča veliko kosov pohištva in drugih predmetov, ki bi jim lahko z majhnimi spremembami podaljšali življenjsko dobo, velik delež teh odpadkov pa konča tudi na divjih odlagališčih po vsej Sloveniji. V centrih ponovne uporabe iz starih izdelkov, pohištva in oblek pripravijo vsako leto 250 ton uporabnih kosov za nadaljnjo uporabo, kar je sicer lep zgled v evropskem merilu, a težava je v tem, da je trg premajhen in da primanjkuje sistemske podpore za tako dejavnost.
Zbornica komunalnega gospodarstva se je konec preteklega leta ob zadnjem Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov odločila za akcijo, ki ni potekala v obliki dogodkov, temveč v obliki komunikacije na družbenih omrežjih. V akciji Ponovno uporabo spremenimo v navado je s pomočjo družbenih omrežij delila izkušnje posameznikov, ki filozofijo ponovne uporabe in odgovornega vedenja uspešno udejanjajo v vsakdanjem življenju ter na ta način k sodelovanju povabila množico sledilcev ter za ponovno uporabo navdušila veliko prebivalcev širom Slovenije.
Tomaž Novak, direktor
Vir: Zbornica komunalnega gospodarstva
Vir: Zbornica komunalnega gospodarstva