Že po nekaj minutah z Ivanom postane jasno, da tukaj ne gre zgolj za voznika minibusa. Gre za človeka, ki je za to vlogo preprosto pravi. Kot da bi ga življenje, z vsemi njegovimi prejšnjimi izkušnjami, vodilo prav do tega trenutka, do volana električnega minibusa Zlatorog, ki danes vsak dan tiho, a z veliko mero srčnosti, povezuje ljudi po Laškem.
Ivan je prijazen, spoštljiv in izjemno pozoren do soljudi. Zna se obrniti k človeku, ga pogledati v oči, ga poslušati. Pomaga, brez da bi ga kdo prosil, in vidi stvari, ki jih drugi največkrat spregledamo. Poskrbi, da ljudje iz minibusa ne izstopijo samo na pravi lokaciji, temveč tudi z občutkom, da so bili slišani, sprejeti in pomembni. In prav to je tisto, kar njegovo delo povzdigne v nekaj več.
Brezplačen prevoz, ki pomeni neprecenljivo podporo
Električni minibus Zlatorog je namenjen brezplačnemu prevozu po občini Laško. Vožnja je dostopna predvsem starejšim, gibalno oviranim, ranljivim skupinam in tistim, ki si drugačen prevoz težko privoščijo ali ga zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo uporabljati.
To ni samoumevno. Brezplačen prevoz pomeni dostop do zdravnika, lekarne, trgovine, Občine, Doma starejših… Pomeni več samostojnosti, manj odvisnosti od drugih in več dostojanstva v vsakdanjem življenju. Za marsikoga pomeni tudi, da sploh lahko ostane aktiven del skupnosti.
Za Občino Laško je to pomembna odločitev. Ne le z vidika trajnostne mobilnosti, temveč predvsem z vidika ljudi. Zlatorog ni luksuz, ampak premišljena naložba v kakovost bivanja. Naložba v občino, ki želi biti prijazna, dostopna in človeška.
Ivan – človek, ki daje storitvi obraz
»Se je lepo prijelo,« pove Ivan z nasmehom. In res se je.
Delovni čas ima določen, in sicer od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro, ob sobotah do 13. ure. A realno življenje pogosto zahteva prilagoditve.
»Se je že zgodilo, da je gospa poklicala in rekla, da ima ob osmih zobozdravnika. Pa sem prej štartal. Z veseljem,« pove, kot da gre za nekaj povsem običajnega.
Včasih je toliko voženj, da malica pride na vrsto kasneje ali pa sploh ne. Po drugi strani pa mu ljudje v zahvalo kdaj sami prinesejo kaj malega – sendvič, sadje, sladkarijo. Takšne geste mu pomenijo ogromno, saj ve, da prihajajo iz iskrene hvaležnosti.
Vedno pripravljen, vedno prisoten
Ko ni naročenih voženj, Ivan naredi krog po Laškem, Jagočah, Debru. Pogosto parkira pri avtobusni ali železniški postaji, kjer je na voljo tudi tistim, ki v Laško pridejo z javnim prevozom. Tako je že peljal zdraviliško gostjo, ki je bila prijetno presenečena, da jo je v zdraviliškem kraju pričakal brezplačen prevoz.
In prav tukaj se pokaže še ena dodana vrednost Zlatoroga.
Laško je zdraviliški kraj. Kraj, kamor prihajajo starejši gostje, ljudje na rehabilitaciji, tisti, ki potrebujejo več pomoči in varnosti. Zlatorog z Ivanom za volanom pomeni prijazno dobrodošlico, pomoč pri orientaciji, občutek, da niso prepuščeni sami sebi. To je droben, a izjemno pomemben kamenček v mozaiku celostne turistične in zdravstvene ponudbe kraja.
Majhne geste, ki pomenijo največ
Pred trgovino v mestu pobere gospo. Ona mu pove, da je bil neverjetno hiter. Še prej je prišel, kot je pričakovala. Ivan jo pelje do Valentiničeve ulice. Malo pred ciljem mu reče: »Saj me lahko tukaj odložite, drugače boste težko obračali.« Ivan ji mirno odgovori: »Ja, vi boste pa težko nosili,« in jo zapelje čisto do vhodnih vrat. »Izvolite. Lepo bodite. In ko me rabite, me kar pokličite.«
Gospa izstopi z nasmehom. Dan je lepši. Zanjo in zanj. Ivan pa že obrača in se pelje naprej po naslednjo potnico, ki je svoj brezplačni prevoz naročila že zjutraj.
Domačin, ki pozna ljudi in poti
Ivan je domačin. Pozna ljudi, pozna ulice, zaselke, ve, kdaj so uradne ure na Občini in kdaj je v mestu več prometa. V povprečju na dan prevozi okoli 65 do 70 kilometrov, včasih tudi več. Električni minibus to brez težav zmore, baterija se izkaže za zelo zanesljivo.
Veliko potnikov se vrača, vedno več je tudi novih, pravi. Večina pokliče, nekateri ga ustavijo tako, da mu preprosto pomahajo.
»Kolegi se šalijo, da mi bodo naredili eno dodatno roko, ki bo kar stalno v zraku,« se smeji, »ker na vsakem ovinku nekoga pozdravim.«
Od komunale do poslanstva
Ivan je v Komunali Laško zaposlen od leta 2010. Sprva je delal na deponiji, nato v ekipi vzdrževanja vodovoda, sedaj v ekipi vzdrževanja cest. Med drugim opravlja tudi delo dežurnega v zimski službi. Vedno tam, kjer je treba pomagati.
Ko mu je nadrejena predlagala novo delovno mesto, je privolil, da poskusi. In danes? Danes je jasno. Ivan je našel sebe, našel je svoje mesto.
»Ni mi naporno. Res ne. Prav nasprotno. Rad delam z ljudmi. Lepo sem na toplem, vedno imam družbo, sam si organiziram delo. In ko vidim zadovoljne ljudi, vem, zakaj to delam.«
Če so ceste zasnežene ali poledenele, Zlatorog počiva, Ivan pa spet prime za lopato ali plug in se pridruži zimski službi. Tam, kjer je potreben.
Ljudje za ljudi – v praksi
Zlatorog ni samo električni minibus. Zlatorog je konkretna pomoč, je občinska skrb, je trajnostna odločitev in je človeški odnos.
In Ivan? Ivan je obraz te storitve. Človek, ki slogan ljudje za ljudi vsak dan znova dokazuje v praksi.
