Na svetu vsako leto nastane skoraj 50 milijonov ton e-odpadkov, katerih vrednost se ocenjuje na 55 milijard evrov. Zato so pred časom pod okriljem Združenih narodov s podporo Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) in Svetovnega poslovnega sveta za trajnostni razvoj začeli izvajati globalno iniciativo za boj proti električnim in elektronskim odpadkom (računalniki, telefoni, gospodinjski aparati, akumulatorji, baterije). 
Danes se v svetu zbere in reciklira le majhen del teh odpadkov, ki jih letno nastaja več kot je teža vseh kadarkoli proizvedenih komercialnih letal. Njihova materialna vrednost, ocenjena na 55 milijard evrov, je trikrat večja od letne proizvodnje vseh rudnikov srebra na svetu in večja od bruto domačega proizvoda večine držav. V toni mobilnih telefonov je 100-krat več zlata kot v toni zlate rude. Zato so ti odpadki velika poslovna priložnost. Reciklira pa se žal le 20 odstotkov teh odpadkov. Večina jih konča na smetiščih, kjer so nepravilno pomešani z drugimi odpadki ali pa so nezakonito izvoženi v revne države. Če se stvari ne bodo spremenile, se bo v naslednjih desetletjih količina teh odpadkov več kot podvojila. Količina e-odpadkov se ne povečuje le z večjo rabo pametnih telefonov in drugih naprav, ampak so vse bolj elektrificirani tudi drugi vsakdanji predmeti kot so razne igrače, zdravstvena in druga oprema, pohištvo in avtomobili. Ti odpadki imajo pa tudi zelo pomemben vpliv na zdravje. Pomenijo sicer le 2 odstotka trdnih odpadkov na odlagališčih, a hkrati tudi do 70 odstotkov nevarnih odpadkov. Nekatere države v razvoju elektronske odpadke celo uvažajo, pri čemer posledično prihaja do nevarnega načina preživetja z brskanjem in ročno obdelavo teh odpadkov.
Ne glede na dejstvo, da je tehnološko že danes možno reciklirati skoraj vse kovine v telefonih in računalnikih, pa bo šele s spremembo sistema na globalni ravni recikliranje teh odpadkov postalo ekonomsko sprejemljivejše, kar bo pomembno vplivalo na večjo raven varovanja našega okolja v prihodnosti.
Tomaž Novak, direktor
Vir: STA, Zbornica komunalnega gospodarstva
Vir: STA, Zbornica komunalnega gospodarstva
